»Poezija je lahko most med osamljenostjo notranjih bojev in skupnim besediščem zunanjega sveta.«
»Poročila se bom v kletki iz pepela / tebe ne bo zraven / signalov že dolgo ne loviš / lovke so samo v moji glavi / ki hodi za norostjo / moji mrliči se me sramujejo.«
»Hodim po tej cesti / moje telo je težko kot so težke smeti v moji glavi.«
»V mojem srcu se talijo ledeniki. / Počasi se spet prebujam. / Hrepenim po sebi, / po svojem telesu. / Znova se spoznavam, / vsak del telesa posebej. / Se osvajam, tako nežno, otroško. / Z milino se razdajam / in se poskušam čutiti, / vsepovsod, brez greha in sramu.«
»Ves svet je oder.«
»Nekdo mi je rekel, / da moje pesmi zagotovo / ne bodo spremenile sveta. // Odgovarjam, da ja, zagotovo / moje pesmi / ne bodo spremenile sveta.«
»Videla sem svet in življenje. Bilo je lepo in polno sonca.«
»O tem moraš pisati, to moraš povedati svetu.«
»a za ta svet sem premalo preveč premalo«
»kalibriram svet po poeziji in se učim povedati manj«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju